Kot mama dveh otrok vem, kako hitro polzi čas med prsti – kako hitro majhne dlani postanejo velike in kako dragocen je vsak "prvič". Hitro sem se ujela v past, ki jo pozna skoraj vsak starš. Škatle, polne čudovitih risbic, prvih črtic in umetnin, ki so se nabirale na policah, hladilniku in v predalih. Vsak list je nosil neprecenljiv spomin, a hkrati je postajal neobvladljiv nered, ki je počasi izgubljala svoj sijaj. In potem slaba vest ˇJoj, kdaj bom imela čas za urejanje teh dragocenih spominovˇ.

Kot učiteljica pa sem vsak dan opazovala, s kakšnim ponosom mi otroci prinašajo svoje izdelke. V tistih nepopolnih linijah je skrita njihova največja iskrenost.

Iz te dvojne ljubezni – mamine želje po ohranitvi spominov in učiteljičinega spoštovanja do otroške ustvarjalnosti – je nastal Mali arhiv. Želela sem ustvariti prostor, kjer risbice ne bodo nabirale prahu v temnih škatlah, ampak bodo zaživele v čudoviti, pregledni in večni knjigi, ki jo lahko kadarkoli prelistate skupaj z otrokom.